Odnos med očetom in sinom je osrednja in temeljna tema Uliksesa. Leopold Bloom je edini sin Rudolfa Viraga, madžarskega Juda, ki se je kot izgnanec iz rodnega Szombathelyja preselil v Dublin, kjer si je spremenil ime iz Virag (madžarsko ‘cvet’) v Bloom (‘cvet’ ali ‘cvetenje’ v angleščini), se spreobrnil, poročil, dobil sina in naredil samomor. Potovanje Juda Rudolfa Viraga po Evropi je Joyce obdelal v poglavju Itaka, v katerem je opisan prvi Bloomov spomin na očeta.
»Kakšen je bil njegov prvi spomin na (umrlega) Rudolpha Blooma?
Rudolph Bloom (umrli) je pripovedoval svojemu sinu Leopoldu (6-letnemu) retrospektivno urejeno zgodbo o popotovanjih in naselitvah v mestih in pri mestih Dublin, London, Florenca, Milano, Dunaj, Budimpešta, Szombathely z izrazi zadovoljstva (ker je njegov ded videl Marijo Terezijo, avstrijsko cesarico in ogrsko kraljico), s trgovskimi nasveti (varčuj pri malih denarjih, pa bodo prišli veliki sami od sebe).«
James Joyce, Ulikses, Itaka, II., 287–288.
[Prevod: Janez Gradišnik]
Avstro-ogrsko judovsko poreklo Rudolpha in Leopolda Blooma je še eden izmed pripovednih potez Uliksesa, ki jih je navdihnilo Joyceovo bivanje v Trstu. Besedna zveza »z izrazi zadovoljstva« pred spominom na Marijo Terezijo ne bi bila verodostojna, če bi bila izrečena v katerem koli drugem mestu cesarstva. V Trstu pa zveni prepričljivo. Cesarico, za katero je znano, da je bila ena izmed najbolj protijudovsko usmerjenih vladaric v Evropi, so številne skupnosti, ki so živele v Trstu (med njimi tudi judovska), skoraj po božje častile, saj je bilo mesto kozmopolitsko tudi zaradi edikta, ki ga je razglasila Marija Terezija. Z zagotavljanjem verske svobode je poskrbela, da je bilo tržaško pristanišče privlačno za posel in trgovino, kar je »zadovoljevalo« judovske, grške, srbske, albanske, turške, dalmatinske in armenske podjetnike, trgovce in delavce.