Italo Svevo con il suocero, i cognati Oberti di Valnera e Bliznakoff e altri quattro amici sul campo di bocce della villa Veneziani. > Museo Svevo – Fondo fotografico
1907
Prezrta pisatelja
1924
1931
Prijatelji, žene, predgovori
Joyce se je v Parizu trudil, da bi bilo Svevovo delo deležno zasluženega priznanja: stopil je v stik s kritiki, kakršna sta bila Larbaud in Crémieux, poznejša občudovalca Sveva in snovalca njegovega uspeha v Franciji. Ko je Livia Veneziani Schmitz po moževi smrti Joycea prosila, naj napiše predgovor za angleško izdajo Senilnosti (naslov As a Man Grows Older je Joyceova zamisel), je ta kljub spoštovanju in šaljivi intimnosti med njima prošnjo zavrnil. Iz pisem Stanislausu proseva, da Joyce ni bil sovražno nastrojen do Sveva, temveč bolj do gospe Schmitz, ki je vztrajala in se obrnila tudi na Joyceove pariške prijatelje. Pritoževal se je, da ga v vili Veneziani niso sprejeli nič bolj prijazno kot uslužbenca, in trdil, da je gospa Schmitz postala kratkovidna vsakič, ko je na ulici srečala Noro. Predgovor je nazadnje napisal Stanislaus.
Posojila in dolgovi
Za Leopolda Blooma v Uliksesu se je Joyce v marsičem zgledoval po Svevu. Oba, Svevo in Bloom, sta Juda madžarskega porekla, ki sta se »zaradi ljubezni« spreobrnila v katolištvo; oba imata temnejšo polt, hčerko edinko, preveden priimek (ali psevdonim); oba sta humana in duhovita, kar je, kot je za Sveva pravil Saba, »skrajna oblika dobrote«.
Svevo je bil za Joycea neskončen vir informacij o judovstvu in judovskih običajih. V svojem predavanju leta 1955, The Meeting of Joyce and Svevo, je Stannie pripovedoval, da je Svevo med učno uro v vili Veneziani rekel: »Povejte mi kaj o Ircih, kaj intimnega, kar ni obče znano. Veste, vaš brat me je toliko spraševal o Judih, da bi rad poravnal račune.«
Ulikses ali »Njegova grška mati«
Pismo Jamesa Joycea Italu Svevu, Pariz, 5. januar 1921: »Nujno potrebujem te zapiske za dokončanje svojega (...) OPEN
1921
»Prodajalec glagolov«
5. januarja 1921 je Joyce iz Pariza Svevu poslal zabavno pismo, v katerem ga je prosil, naj mu prinese zapiske, ki jih je pustil v Trstu in jih je potreboval za dokončanje epizode Kirka v Uliksesu. Besedilo, ki je napisano v standardni italijanščini in tržaščini, priča o Joyceovem izjemnem jezikovnem talentu in o prijateljstvu med obema umetnikoma. Svevo se je Joyceu poklonil s predavanjem, ki ga je imel leta 1927 v uredništvu revije Il Convegno; takrat je ponudil zanimivo branje Uliksesa ter pokazal razumevanje za težavno življenje svojega nekdanjega učitelja, »prodajalca glagolov«.
»Umetnikov starostni portret«
Razglednica Jamesa Joycea Italu Svevu, Galway, 26. julija 1912. Na razglednici, poslani iz zaselka na zahodu (...) OPEN
