Joyce v Dublinu

Joyce, učenec zavoda Clongowes Wood v Dublinu; bil je najmlajši učenec na šoli. Jezuit, ki sedi za njim, je oče William Power, ki v Umetnikovem mladostnem portretu nastopa kot Fr. Arnall, učitelj latinščine in matematike.
> Objavljamo z dovoljenjem arhiva Clongowes Wood College Archive, Dublin

1882
1888

Umetnikov mladostni portret

Deset sorojencev, od katerih je bil James najstarejši, oče alkoholik, surov in zapravljiv, globoko verna mati, ki je zgodaj umrla. Joyceovo otroštvo je zgodba o postopnem propadanju iz razmeroma premožnega stanu v revščino. Materi Mary Jane Murray je posvečen lik May Goulding Dedalus, Stephenove matere v Umetnikovem mladostnem portretu. V Uliksesu je njena smrt postala ena izmed Stephenovih obsesij in leitmotiv romana. 29. avgusta 1904 je Joyce napisal Nori: »Mislim, da je mojo mamo počasi ubilo dejstvo, da je oče z njo grdo ravnal; ubila so jo leta trpljenja in cinična odkritost mojega vedenja. Ko sem videl njen obraz v krsti – siv obraz, ki ga je izčrpal rak – sem spoznal, da gledam v obraz žrtve in preklel sem sistem, ki jo je pahnil v to.«

Zgoraj: Joyce, učenec zavoda Clongowes Wood v Dublinu; bil je najmlajši učenec na šoli. Jezuit, ki sedi za njim, je oče William Power, ki v Umetnikovem mladostnem portretu nastopa kot Fr. Arnall, učitelj latinščine in matematike.
> Objavljamo z dovoljenjem arhiva Clongowes Wood College Archive, Dublin

1889
1892

Ad maiorem Dei Gloriam

Joyce e i gesuiti

Oče je malega Jamesa vpisal v ugledni Clongowes Wood College, ki so ga vodili jezuiti – odločil se je, da bo prvorojencu zagotovil najboljšo možno izobrazbo. Tudi šole, ki jih je Joyce obiskoval pozneje (Belvedere College in University College v Dublinu), so vodili jezuiti, ki so se na Irskem lotili načrtnega oblikovanja novega katoliškega vodilnega razreda. Tudi ko se je Joyce distanciral od religije in razvil zelo kritičen odnos do cerkvene hierarhije, je ohranil visoko mnenje o izobrazbi, ki je je bil deležen; cerkveni obredi, sakralna glasba in liturgija so ga vedno globoko privlačili.

Foto di gruppo di studenti all’University College Dublin. All’amico George Clancy (lo studente col cappello da laureato che gli siede davanti) Joyce si ispirerà per la figura di Davin nel Ritratto dell’artista da giovane. J. F. Byrne, invece (non presente in questa foto), il suo migliore amico al college assieme a Clancy, diventerà Cranly > gentile concessione University College Dublin - Curran Collection — Skupinska fotografija študentov na vseučilišču University College v Dublinu. Joyce je po prijatelju Georgeu Clancyju (študentu s klobukom, ki sedi pred njim) oblikoval lik Davina v Umetnikovem mladostnem portretu. J. F. Byrne (na tej fotografiji ga sicer ni), ki je bil poleg Clancyja Joyceov najboljši prijatelj na univerzi, je v romanu upodobljen kot Cranly. > Objavljamo z dovoljenjem University College Dublin – Curran Collection

Spodaj: Stolp Martello v Sandymountu na fotografiji iz začetka 20. stoletja. V tej stavbi, v katero je postavljen začetek Uliksesa, je Joyce za kratek čas živel z Oliverjem St Johnom Gogartyjem, »slovesnim in zajetnim« Buckom Mulliganom iz romana. > coll. National Library of Ireland, Dublin

Stolp Martello v Sandymountu na fotografiji iz začetka 20. stoletja. V tej stavbi, v katero je postavljen začetek Uliksesa, je Joyce za kratek čas živel z Oliverjem St Johnom Gogartyjem, »slovesnim in zajetnim« Buckom Mulliganom iz romana. > coll. National Library of Ireland, Dublin

1893
1903

«Non serviam»

Oktobra 1902 je Joyce diplomiral s povprečnimi ocenami. Po študiju je preživel težko obdobje zaradi negotovih družinskih in ekonomskih razmer ter občutka odtujenosti, ki ga je doživljal v domovini. V irski literaturi tistega časa ni našel navdiha: nacionalistični vzgibi so mu bili tuji. Odločil se je, da bo zapustil Dublin. Leta 1903 je bil v Parizu, uradno zato, da bi nadaljeval študij medicine. Nekaj denarja si je prislužil s pisanjem kritik za dublinski časopis Daily Express; jedel je malo, veliko bral ter spoznaval druge izseljence, umetnike in intelektualce. Med njimi je bil tudi Tržačan Theodor Däubler, s katerim sta se skoraj spustila v dvoboj.

1903
1904

Nora

Bivanje v Parizu se je nepričakovano zaključilo 10. aprila 1903 zvečer, ko je Joyce ob povratku domov našel očetov telegram, v katerem je pisalo: »MATI UMIRA PRIDI DOMOV OČE«. Naslednji dan se je Joyce odpravil na Irsko. Življenje v Dublinu je postajalo vse težje. Ko je 16. junija 1904 spoznal mlado služkinjo Noro Barnacle in se zaljubil vanjo, se je Joyce odločil, da bo z njo sestavil nov, bolj radikalen načrt za pobeg: 8. oktobra 1904 je par de facto zapustil Dublin. V rojstni kraj se Joyce nikoli več ni vrnil za daljše obdobje, vendar je o mestu pisal celo življenje.