Joyce, učenec zavoda Clongowes Wood v Dublinu; bil je najmlajši učenec na šoli. Jezuit, ki sedi za njim, je oče William Power, ki v Umetnikovem mladostnem portretu nastopa kot Fr. Arnall, učitelj latinščine in matematike.
> Objavljamo z dovoljenjem arhiva Clongowes Wood College Archive, Dublin
1882
1888
Umetnikov mladostni portret
Deset sorojencev, od katerih je bil James najstarejši, oče alkoholik, surov in zapravljiv, globoko verna mati, ki je zgodaj umrla. Joyceovo otroštvo je zgodba o postopnem propadanju iz razmeroma premožnega stanu v revščino. Materi Mary Jane Murray je posvečen lik May Goulding Dedalus, Stephenove matere v Umetnikovem mladostnem portretu. V Uliksesu je njena smrt postala ena izmed Stephenovih obsesij in leitmotiv romana. 29. avgusta 1904 je Joyce napisal Nori: »Mislim, da je mojo mamo počasi ubilo dejstvo, da je oče z njo grdo ravnal; ubila so jo leta trpljenja in cinična odkritost mojega vedenja. Ko sem videl njen obraz v krsti – siv obraz, ki ga je izčrpal rak – sem spoznal, da gledam v obraz žrtve in preklel sem sistem, ki jo je pahnil v to.«
Zgoraj: Joyce, učenec zavoda Clongowes Wood v Dublinu; bil je najmlajši učenec na šoli. Jezuit, ki sedi za njim, je oče William Power, ki v Umetnikovem mladostnem portretu nastopa kot Fr. Arnall, učitelj latinščine in matematike.
> Objavljamo z dovoljenjem arhiva Clongowes Wood College Archive, Dublin
1889
1892
Ad maiorem Dei Gloriam
Joyce e i gesuiti
Spodaj: Stolp Martello v Sandycoveu na fotografiji iz začetka 20. stoletja. V tej stavbi, v katero je postavljen začetek Uliksesa, je Joyce za kratek čas živel z Oliverjem St Johnom Gogartyjem, »slovesnim in zajetnim« Buckom Mulliganom iz romana.
> coll. National Library of Ireland, Dublin
1893
1903
«Non serviam»
Oktobra 1902 je Joyce diplomiral s povprečnimi ocenami. Po študiju je preživel težko obdobje zaradi negotovih družinskih in ekonomskih razmer ter občutka odtujenosti, ki ga je doživljal v domovini. V irski literaturi tistega časa ni našel navdiha: nacionalistični vzgibi so mu bili tuji. Odločil se je, da bo zapustil Dublin. Leta 1903 je bil v Parizu, uradno zato, da bi nadaljeval študij medicine. Nekaj denarja si je prislužil s pisanjem kritik za dublinski časopis Daily Express; jedel je malo, veliko bral ter spoznaval druge izseljence, umetnike in intelektualce. Med njimi je bil tudi Tržačan Theodor Däubler, s katerim sta se skoraj spustila v dvoboj.
Pismo Stanislava Joycea Italu Svevu
Pismo Stanislava Joycea Italu Svevu, Trst, 18. januar 1927 »Spoštovani gospod Schmitz, […] Prepričan sem, da (...) OPEN
1903
1904
Nora
Bivanje v Parizu se je nepričakovano zaključilo 10. aprila 1903 zvečer, ko je Joyce ob povratku domov našel očetov telegram, v katerem je pisalo: »MATI UMIRA PRIDI DOMOV OČE«. Naslednji dan se je Joyce odpravil na Irsko. Življenje v Dublinu je postajalo vse težje. Ko je 16. junija 1904 spoznal mlado služkinjo Noro Barnacle in se zaljubil vanjo, se je Joyce odločil, da bo z njo sestavil nov, bolj radikalen načrt za pobeg: 8. oktobra 1904 je par de facto zapustil Dublin. V rojstni kraj se Joyce nikoli več ni vrnil za daljše obdobje, vendar je o mestu pisal celo življenje.