Umberto Saba, Machbett (nedokončan poskus), rokopis z lastnoročnim podpisom, 1938–1947
Na mapi, v kateri je dokument, je Saba opisal in rekonstruiral zgodovino nastanka besedila:
»Leta 1938 sem začel delati na prevodu in priredbi Shakespearovega Machbetta [sic]. Hotel sem preveriti, ali je mogoče ohraniti Shakespearovo veličino, če besedilu odvzamemo tisto pompoznost in baročnost, ki ju, vsaj jaz, nikoli nisem maral. Podvig je bil brezupen – to sem spoznal pravočasno. Od mojega poskusa ostaja le teh 15 listov (8 ročno napisanih, drugi so tipkani), ki sem jih po naključju našel med ohranjenimi knjigami in dokumenti v svoji zasebni knjižnici (morebitni odkup rokopisa ne vključuje pravice objave). Trst, 2. 3. 1947 Umberto Saba Fragment ni objavljen in drugi izvodi ne obstajajo«.
Umberto Saba, začetek prevoda Macbetha
Shakespearovo delo se je v Sabovih spisih ponovno pojavilo v obliki »bližnjice« – šestintridesete – v njegovi prozni zbirki Bližnjice in kratke zgodbe (Scorciatoie e raccontini):
»Machbeth ni bil zločinec: bil je strastnež. Sovražil je Banqua, bratskega tekmeca, čeprav ga je imel kot sobojevnika celo rad. […] Samo ljubezen je tvorna; prikazen je sad Macbethove preživele in neizmerne ljubezni do Banqua. Toda – žal! – prikazen je vedela, kaj ji je Macbeth naredil; in njena navzočnost je bila grozeča. Zločinec ne čuti ljubezni in ne vidi duhov«.