Canzoniere Story

Vi to veste, prijatelji, in jaz to vem.
Tudi stihi so kot milni mehurčki;
eden se dvigne v zrak, drugi pa se noče.
[Prevod: Jolka Milič]

Poslovitev iz zbirke Lahne in blodeče stvari (1920), ki jo je ilustriral pesnik Virgilio Giotti, je nekakšna vizualna sinteza nastanka Pesmarice. Sabove pesmi pogosto blodijo od ene do druge izdaje: do zbirke iz leta 1945, ki velja za kanonično, jih je pesnik avtoriziral dvanajst. Podobno kot milni mehurčki so nekatera besedila v preletu spreminjala barve in odtenke. Druga so se razletela in za sabo pustila samo sled. Opazujemo jih lahko z »optičnim inštrumentom«, ki nam ga je zapustil sam Saba: z Zgodovino in kroniko Pesmarice (1948). V njej pesnik, ki se podpisuje s psevdonimom Giuseppe Carimandrei, kritično komentira lastno delo.

Izid Pesmarice leta 1945 ni izčrpal sle pesnika, ki je želel v pesmih predelati sebe in svet, in ni pomiril njegove tesnobe. Po treh letih je pri založbi Einaudi izšla nova Pesmarica (1948), v kateri so bile odpravljene številne napake iz prejšnje izdaje, dodana pa so bila besedila nove antologije Sredozemske (Mediterranee,1946). Sledilo je več izdaj različnih zbirk (s čimer se je zaključil dolgoletni načrt objavljanja Pesmarice »po obrokih«), objava novih del – vključno s Ptiči (Uccelli), ki izidejo pri založbi Zibaldone Anite Pittoni – in še drugi ponatisi Pesmarice z manjšimi spremembami. Nazadnje je izšla še zbirka Epigrafki velja za pesnikovo ustvarjalno oporoko.

Umberto Saba nella Libreria Antiquaria, 1951 > coll. Fototeca CMSA - ph. Giornalfoto
Umberto Saba nella Libreria Antiquaria, 1951 > coll. Fototeca CMSA - ph. Giornalfoto
1911

Ženi

Ti si kot mlada,
bela piška

Umberto Saba, Pesmi
Firenze, Casa editrice italiana, 1911

V tej knjigi se je pesnik prvič podpisal kot Saba. Mladostna pesniška biografija je »prva – zelo nerodna – knjiga verzov«. Sklene jo poezija Ženi, v kateri pesnik primerja svojo mlado ženo z »vsemi | samicami vseh | blagih živali | ki nam približajo Boga.« (Prevod: Jolka Milič)

Umberto Saba, Poesie Firenze, Casa editrice italiana, 1911 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Poesie Firenze, Casa editrice italiana, 1911 > coll. BC Hortis

1912

Trst

Mesto, kjer živim, ima nekakšno osorno
milino, ki odrasla ohranja lepoto in grobost
mladeniča, katerega roke
so prevelike, da bi poklonile cvet:
kalno je kot ljubosumna
ljubezen.

Umberto Saba, Z mojimi očmi. (Moja druga knjiga verzov)
Firenze, Libreria della Voce, 1912

»Kvadratna knjižica z rumeno platnico in naslovom, natisnjenim z rdečimi črkami: te barve je nosila Carmen […], ki jo je opisal Mérimée in opeval Bizet«, in so utelešale Linino prekipevajočo čutnost. Od leta 1919 nosi zbirka naslov Trst in ženska (Trieste e una donna). »Pesnik se v Trstu sreča z »osorno milino«, ki mu je všeč. […] V delih, ki so izšla pred Pesmarico iz leta 1945, je o mestu pravil, da je »divje«: pravi pridevnik je našel šele pozneje, ko je pisal pesem Ločitev (Distacco), objavljeni v zbirki Besede (Parole, 1934), ponovno pa ga je uporabil v dokončnem osnutku te pesmi, v kateri se »osornost« ujema z likom mladeniča.«

Umberto Saba, Coi miei occhi. (Il mio secondo libro di versi) Firenze, Libreria della Voce, 1912 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Coi miei occhi. (Il mio secondo libro di versi) Firenze, Libreria della Voce, 1912 > coll. BC Hortis

1920

Pesniki

Pisati nove verze na stare papirje
to mi je v največje veselje

Umberto Saba, Lahne in blodeče stvari
Trst, La libreria antica e moderna, 1920

Plaquette v 35 oštevilčenih izvodih. »Zbirka obsega dvanajst kratkih pesmi; vezna nit je […] evforični občutek (lažne) svobode v letih po prvi svetovni vojni […]; stanje duha je pesnika tedaj nagovorilo k ljubezni do stvari, ki zaradi svoje lahkotnosti blodijo kot srečne podobe nad in skozi težo življenja.«

Umberto Saba, Cose leggere e vaganti Trieste, La libreria antica e moderna, 1920 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Cose leggere e vaganti Trieste, La libreria antica e moderna, 1920 > coll. BC Hortis

1921

Glauco

Umberto, le zakaj brez užitka
goltaš življenje in se zdi, da v vsaki besedi
skrivaš bolest in skrivnost?

Umberto Saba, Pesmarica 1900-1921
Trieste, La libreria antica e moderna, 1921

»Vključevala je manj kot tretjino tega, kar naj bi naposled bilo celotno delo. Knjiga je obsegala 222 gosto natisnjenih strani in je izšla v 600 izvodih.« Prva Pesmarica je v novi lirični zasnovi vključevala dela iz obdobja 1912–1918, ki so bila objavljena v različnih revijah, in poezijo Ljubezenski trn (L’amorosa spina, 1920), s katero se je zbirka zaključila. Avtor je na novo odkril tudi Mladostniške pesmi (Poesie dell’adolescenza), ki jih ni vključil v izdajo iz leta 1911: »Edine, ki jih ljubim, edine, ki si jih včasih ponavljam in ki mi skratka ne ponujajo razloga za kesanje ali žalovanje.«

Umberto Saba, Il Canzoniere 1900-1921 Trieste, La libreria antica e moderna, 1921 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Il Canzoniere 1900-1921 Trieste, La libreria antica e moderna, 1921 > coll. BC Hortis

1923

Pesem o nekem jutru

In slišal sem ga peti
sebi, a tako, da je bilo zaobjeto
mesto in hribi in morje,
in predvsem moje srce.

Umberto Saba, Preludij in pesmi
Torino, Edizioni di Primo Tempo, 1923

»V času, ko je Saba pisal svoje verze, je po tržaških ulicah odzvanjala pesem […] z naslovom Tako ne gre, draga moja: če naj bo ljubezen muka, je bolje, da se za vedno posloviš od nje in o tem ne razmišljaš več. Ni čudno, da je bila Sabi všeč; morda ga je celo navdahnila, da je začel pisati lahkotne pesmice.«

Umberto Saba, Preludio e canzonette Torino, Edizioni di Primo Tempo, 1923 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Preludio e canzonette Torino, Edizioni di Primo Tempo, 1923 > coll. BC Hortis

1926

Trg (Il borgo)

Bila je kot prazen
vzdih,
nenadna želja, da bi
stopil iz sebe in zaživel
življenje vseh,
da bi bil, kot so vsi ljudje
vse svoje žive dni.

(Prevod: Jolka Milič)

Umberto Saba, Figure in pesmi
Milano, Fratelli Treves, 1926

Prva zbirka, ki jo je izdala pomembna založba, vsebuje dela, nastala po objavi Pesmarice leta 1921. Naslov je poklon Giacomu Debenedettiju, ki v svojem prvem članku o Sabi (1929) uporablja izraza »figure« in »pesmi«, s katerima opredeljuje najznačilnejše elemente Sabove poezije: epiko in avtobiografijo. Trg »odseva del Sabove človeške tragedije in tragedije vseh njemu podobnih ljudi, ki so zaradi intimne usodnosti obsojeni na nekakšno ponosno neprostovoljno samoto«.

Umberto Saba, Figure e canti Milano, Fratelli Treves, 1926 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Figure e canti Milano, Fratelli Treves, 1926 > coll. BC Hortis

1926

Človek

Bil je z vso svojo močjo v rokah
Usode

Umberto Saba, Človek
Trieste, junij 1926

Kratka pesem je bila natisnjena v 25 izvodih in je krožila med prijatelji. »V njej je želel Saba opisati – z eno samo figuro – naravo vseh ljudi […], vse, kar se na splošno dogaja človeški živali: rojstvo, razmnoževanje, staranje in umiranje.«

»Človek in ne Koza je hebrejska pesem. Človek, ki ga opisuje Saba, je zagotovo lik iz Stare zaveze.«

Umberto Saba, L’uomo Trieste, giugno 1926 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, L’uomo Trieste, giugno 1926 > coll. BC Hortis

1928

Preludij

OhOh, vrnite se k meni, nekdanji glasovi,
dragi neubrani glasovi!

(Prevod: Jolka Milič)

Umberto Saba, Preludij in fuge
Firenze, Edizioni di Solaria, 1928

Fuge so »glasovi, ki se med seboj pogovarjajo, lovijo drug drugega, da bi si povedali stvari, ki so si včasih nasprotne, včasih podobne. […] Pravzaprav so Sabov glas; poetični izraz za ‚da‘ in ‚ne‘, ki ju je pesnik izrekel ‘vročemu življenju’, kakršnega je hkrati ljubil in sovražil«. Povod za nastanek Fug je nenavadna zamisel o »igranju violine na klavirju, kot mu je pozneje v šali dejal Italo Svevo«: o igranju Bacha, vendar z besedami.

Umberto Saba, Preludio e fughe Firenze, Edizioni di Solaria, 1928 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Preludio e fughe Firenze, Edizioni di Solaria, 1928 > coll. BC Hortis

1929

Tri pesmi za mojo dojiljo | Nespečnost

Glej jo: še živi; pokonci po tolikih
zgodbah in nezgodah in letnih časih.
Ko me zagleda, ji smehljaj ožari obraz,
ki je zame
še vedno lep in skrivnosten.

(Prevod: Jolka Milič)

Umberto Saba, Tri pesmi moji dojilji
Trieste, Tipografia Vittorio Levi, 1929

»Trideset izvodov, razprodanih, za avtorjeve prijatelje«: to je bila celotna naklada te zbirke treh pesmi, nastalih avgusta leta 1929. Dela so plod psihoanalitične terapije, ki jo je Saba tisto poletje začel z Edoardom Weissom, in predstavljajo jedro zbirke Mali Berto (Il piccolo Berto), v katerem je pesnik skušal izrisati lik svoje nekdanje dojilje, ki je prišel na dan med seansami.

Umberto Saba, Tre poesie alla mia balia Trieste, Tipografia Vittorio Levi, 1929 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Tre poesie alla mia balia Trieste, Tipografia Vittorio Levi, 1929 > coll. BC Hortis

1932

Opomin

Kaj delaš na jasnem nebu,
ti lepi rožnati oblak,
goreč, da si te zora
poželi?

Umberto Saba, Opomin in druge pesmi. 1900-1910
Trieste, 1932

»Natisnjeno po naročilu avtorja; uredil Virgilio Giotti«; povzema načrt iz leta 1920 za Pesmarico, razdeljeno na več snopičev. Spet gre za Mladostniške in mladinske pesmi – preurejene, pregledane in izbrane.

Umberto Saba, Ammonizione ed altre poesie. 1900-1910 Trieste, 1932 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Ammonizione ed altre poesie. 1900-1910 Trieste, 1932 > coll. BC Hortis

1933

Berto

»Berto –sem mu rekel – ne boj se.
Takole govorim s tabo, veš, pa si ne upam,
ali pa vendarle, vprašati te za kaj. Se mar nisi
nenadoma vrnil, moj skrivni
zaklad? In mar ne nosim danes tvojega imena?«

Umberto Saba, Tri dela s predgovorom ter Figurami in pesmimi
Milano, Roma, Treves-Treccani-Tumminelli, 1933

Knjiga vsebuje verze, ki sestavljajo zbirko Mali Berto (Il piccolo Berto): »Gre za nekakšen ‘ljubezenski pogovor’ med pesnikom, ki se približuje petdesetemu letu, in otrokom, kakršen je nekoč bil (ali si domišlja, da je bil) […]. Mali Berto ni nikoli popolnoma odmrl; če bi se to zgodilo, bi si Saba popolnoma opomogel in ne bi več pisal pesmi: ne bi mu jih bilo treba več pisati.«

Umberto Saba, Tre composizioni precedute da un’Appendice e da Figure e Canti Milano, Roma, Treves-Treccani-Tumminelli, 1933 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Tre composizioni precedute da un’Appendice e da Figure e Canti Milano, Roma, Treves-Treccani-Tumminelli, 1933 > coll. BC Hortis

1934

Jezero

Malo jezero sredi gora – podnevi
tople krave pijejo na tvojih robeh;
ponoči zrcališ zvezde – danes mi je,
kot da bi me spreletavala tvoja jasnina.

(Prevod: Jolka Milič)

Umberto Saba, Besede
Lanciano, Carabba, 1934

Saba, čeprav star že petdeset let, je čutil, da se je tedaj začenjala »njegova mladost […], pomlad, ki je sledila krizi Malega Berta; velika intimna razjasnitev, ki ji je ustrezala enaka izostritev pesniške oblike.« Pesnik je »v svoji duši ločil sovraštvo od ljubezni […], se pravi, premagal je čustveno ambivalentnost, zaradi katere je tako trpel«. Jezero poustvarja pomen in stanje duha, iz katerega se je rodila »mala srečna knjižica«.

Umberto Saba, Parole Lanciano, Carabba, 1934 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Parole Lanciano, Carabba, 1934 > coll. BC Hortis

1945

Imel sem

Imel sem lepo mesto med skalnatimi gorami in svetlim morjem. Umberto Saba, Pesmarica (1900-1945) Roma, Einaudi, 1945

»Pesmarica je zgodba, ‚psihološki roman‘ življenja.« Izšla je pri založbi Einaudi 24 let po prvi zbirki. Saba je med vojno neprestano predeloval besedila, pri čemer se ni mogel opreti ne na že natisnjene knjige ne na prijatelje, ampak le na svoj spomin.
Naloga poezije je, da nas povrne v temni objem sveta.

Umberto Saba, Il Canzoniere (1900-1945) Roma, Einaudi, 1945 > coll. BC Hortis
Umberto Saba, Il Canzoniere (1900-1945) Roma, Einaudi, 1945 > coll. BC Hortis
Condividi
Spletno stran šele postavljamo. V naslednjih dneh jo bomo dopolnili, posodobili in še popravili. Zahvaljujemo se vam za obisk in vas prosimo za razumevanje.