Muzej LETS razstavlja njegov pripravljalni mavčni model zahvaljujoč velikodušnosti Nerine Pancino, vnukinje kiparja in gonilne sile, skupaj s Francescom Bordinom, Arhiva Marcella Mascherinija v Trstu.
Že leta 1980 je župan Trsta Manlio Cecovini, pobudnik Odbora za praznovanje stoletnice Joyceovega rojstva, izrazil najresnejše namere, ko je zatrdil, da se mesto ne bo omejilo zgolj na naročilo preproste spominske plošče; misli so se že usmerjale k poprsju v javnem parku, kjer stojijo poprsja mnogih uglednih rojakov. Dejansko je 11. aprila 1981 kiparju pravočasno prispela uradna prošnja: »Spoštovani mojster, kot smo vam že ustno napovedali, namerava ta odbor postaviti bronasti kip Jamesa Joyca nasproti kipa Itala Sveva v večni spomin na njegovo dolgo bivanje v Trstu. Obrnili smo se na vas, mojster, da bi vas vprašali, ali bi bili pripravljeni izvesti to kiparsko delo.«
Mascherinijev odgovor (12. maj 1981) je bil navdušen; iskreno se je zahvalil prijatelju Manliu, ki je bil tudi spoštovani župan, za veliko zaupanje v njegovo delo.
Isti umetnik je v štiridesetih letih zapisal: »Portret mora izražati splošno razumljiv trenutek, ‚duševno stanje‘, ki ga je treba utrditi v delu, tako da to pravzaprav zajema univerzalno bistvo bivanja v posameznem subjektu.«
Ni naključje, da pri Joycovi doprsni kipi preseneča bronast okvir, nenavaden in privlačen za kip, ki razkriva dokumentarni vir iz takratnega fotografskega portreta in pripravljalne skice, o katerih bomo kmalu spregovorili. Tanek okvir predstavlja coup de théâtre, ki pesnikov obraz uokvirja na nov in edinstven način. Dejansko mladostni potezi obraza, za katere so značilni pince-nez (očala s nosnim mostičkom) in brki, ponujajo brezčasen portret z jasno slikarsko zasnovo, ki delo spreminja v naslikano skulpturo.
Kot kažejo viri, je Mascherini uspel pridobiti sliko, ki prikazuje mladega Joycea, in na tej zgodovinski fotografiji, ki jo je leta 1905 posnel Mario Circovich v svojem fotografskem studiu (piazza della Borsa 12), se je z zabavo ustavil pri kremplju klobuka ter namrščeni in brezskrbni podobi Irca. Drža je bila poustvarjena s hitrimi potezami s peresom in flomastrom na pripravljalni risbi ter ponovno oblikovana v mavčnem modelu, ki sta oba ostala v umetnikovi zbirki.
Konec septembra 1981 se je v livarni Brustolin v Veroni začel postopek litja; starejši kipar je poudaril, da delo dosega svoje umetniške cilje: »Prav s tem portretom sem hotel ponovno in potrpežljivo razmisliti o problemu ustvarjanja podobe iz resničnosti: skratka, z zavezanostjo opraviti tisto, kar štejem za poklic kiparja in umetnika«.
2. februarja 1982, sredi simpozija v okviru slovesnosti, sta Mascherini in Cecovini sama odkrila bronasti poprsje Jamesa Joycea, le nekaj korakov stran od Svevovega poprsja.
Stelio Crise, prijatelj umetnika, se je ob tej posebni priložnosti izrazil takole:
»Za nas The portrait of the artist as a young man ne bo več le naslov čudovite knjige; postal je bronasti kip, ki stoji na lepem mestu v našem javnem parku. Pod lokom drznega klobuka nas dva očesa, ki ju še ni prizadela nobena bolezen, arogantno prebadata s tisto samozavestjo, ki je značilna za genija. Umetnost izhaja iz umetnosti, pravi Mascherini, in to je s svojim kiparskim genijem uspešno potrdil.«
[Besedila: Marco Favetta]
