Pismo Stanislava Joycea Italu Svevu, Trst, 18. januar 1927
»Spoštovani gospod Schmitz, […] Prepričan sem, da nikoli ni šlo za vprašanje vere. Življenjska energija, ki je bila v njem, ga je speljala iz Cerkve, tista življenjska energija, ki je vtkana v sedemsto in več strani Uliksesa. […] Njegova vloga je bolj spominjala na vlogo bruhalnikov zunaj cerkve kot svetnikov v njej.
Pa še to. V Dublinu so ga jezuiti nekako proglašali za svojega. Namen jezuitske vzgoje pa je oblikovanje vesti, tako da postanemo vsi strahopetci. Vest mojega brata se je zagotovo nenormalno razvila. Toda kar zadeva glavni namen jezuitske vzgoje – da si vest podredijo –, tu je jezuitom pri mojem bratu spodletelo.«
> zb. Muzej Itala Sveva – Korespondenca
