“Iredentizmi”

Težnje italijanske in slovenske narodne skupnosti, ki sta bili v avstrijskem Trstu najštevilčnejši, se hkrati merijo in napajajo v literarnem ustvarjanju. V revialnem tisku in knjigah se krešejo mnenja najprestižnejših peres tržaških irendentizmov.

Gli "indipendenti"

Časopis L’Indipendente (Neodvisni) je bil vojni stroj tržaškega iredentizma.

L’Indipendente ni bil le najradikalnejši časopis tistega časa, temveč tudi prostor, v katerem so se srečevali in prijateljevali iredentistični intelektualci in pisatelji: Giulio Cesari, Cesare Rossi, Riccardo Zampieri, Alberto Boccardi, Silvio Benco, Italo Svevo in drugi. Skoraj vsi so bili leta 1883 obtoženi “kaznivih dejanj zoper javni red in mir”, kar je po eni strani zdesetkalo uredništvo, po drugi pa vanj privabilo nove moči. Literarno so se ti avtorji napajali v italijanskem preporodu (Risorgimentu) in so bili zato zastareli. Časopis pa je v nadaljevanjih objavljal tudi Svevov roman Senilnost.

Cesare Rossi, Riccardo Zampieri, Italo Svevo, 1850 ca. - coll. priv.
Cesare Rossi, Riccardo Zampieri, Italo Svevo, 1850 ca. - coll. priv.
Silvio Benco, 1900 – coll. Fototeca CMSA – ph. Pietro Opiglia
Silvio Benco, 1900 – coll. Fototeca CMSA – ph. Pietro Opiglia

Silvio Benco

V uredništvu časopisa L’Indipendente je leta 1890 začel svojo dolgo novinarsko pot tedaj še zelo mladi Silvio Benco. V svoji karieri je poleg romanov, esejev in opernih libretov objavil skoraj pet tisoč člankov.
Kot iredentista so ga Avstrijci med prvo svetovno vojno skupaj s številnimi drugimi Tržačani internirali. Leta 1919 je ustanovil nov časopis La Nazione. Zaradi zadržkov do fašizma pozneje ni smel pisati o politiki za časopis Il Piccolo, leta 1943 pa se je moral zaradi groženj odpovedati mestu v uredništvu in se umakniti v kraj Turriaco (pokrajina Gorica), kjer je tudi umrl.

Trieste, 1874 – Turriaco (GO), 1949

Drugi Iredentizem

Slovenska narodna zavest in z njo povezane težnje so se razvijale ločeno od italijanskih, a s podobnimi sredstvi.

Slovensko nacionalistično gibanje se je v Trstu sprva prepletalo z italijanskim preporodom. Leta 1848 je v palači Tergesteo, v kateri so bile pisarne pomembnih trgovskih družb, svoje prostore imelo tudi Slavjansko društvo, ki je izdajalo revijo Slavjanski rodoljub. Leta 1861, ob zedinjenju Italije, je bila tu ustanovljena prva čitalnica, v kateri je bil nato od 70. let dalje moč prebirati štirinajstdnevnik Edinost.

Prvi direktor tržaške čitalnice je bil Fran Levstik, pisatelj in zagovornik svobodne in zedinjene Slovenije. Leta 1858 je objavil povest Martin Krpan, enega izmed mejnikov slovenske književnosti. To je zgodba o korenjaku iz vasi Vrh, ki tihotapi t. i. angleško sol in premaga silnega turškega velikana, ki ogroža Dunaj, od cesarja pa v zameno za herojsko dejanje prejme dovoljenje za trgovanje s soljo.

Fran Levstik, Hinko Smrekar (ill.), Martin Krpan z Vrha, 1917 – coll. dLib.si
Fran Levstik, Hinko Smrekar (ill.), Martin Krpan z Vrha, 1917 – coll. dLib.si
Marco Moro, Galleria del Tergesteo in Trieste, 1850 ca. - coll.
Marco Moro, Galleria del Tergesteo in Trieste, 1850 ca. - coll.
Sharing