Umberto Saba
Umberto Saba je svoje življenje povsem poistovetil s poezijo. Njegovi verzi utelešajo prepričanje, da je literatura predvsem pot spoznanja in izražanja lastnega sebstva. Pesmarica je zrcalo, v katerem se Saba ogleduje in samoodkriva. Zbirka je besedni portret, ki ga pesnik ustvarja v različnih življenjskih trenutkih, da bi na papirju ovekovečil sebe: vsaka pesem je posnetek zase, ki se nenehno posodablja in dopolnjuje. Saba je po odkritju psihoanalize »zamenjal lečo« svoje zelo občutljive kamere. Portret se je tako spet spremenil: prej drugotni detajli so stopili v ospredje, drugi so zbledeli v nejasnem ozadju. Poetika čistega zrcaljenja? Niti ne. Podobo Sabovega jaza določajo številni elementi: njegovo mesto, njegova ženska, njegovi bližnji in prijatelji, branje, premisleki. Vse to so fragmenti spreminjajoče se zvočne slike, ki nam jo vrača pesnikov nezamenljivi glas.
Razstavne vitrine
Razglednice
Saba in tržaški slikar Vittorio Bolaffio
Umberto Saba, Za Vittoria Bolaffia in njegov portret [1924]»To, kar si naslikal, je moj obraz. | (...) OPEN
»Par dobro narejenih rokavic«
Anita Pittoni, papirnati vzorec, 1946.Pozimi leta 1946 je Anita Pittoni za Umberta Sabo oblikovala in spl (...) OPEN
Credevo sia dolce sognare.
Ma il sogno è uno specchio, che intero
mi rende, che sa smascherare
l’intimo vero.
Umberto Saba, Il sogno