Joyce Muzej

o and the sea the sea crimson sometimes like fire

James Joyce e Trieste

James Joyce je bil 20. oktobra 1904, ko je iz Dublina prispel v Trst, star 22 let; bil je neznan mladenič brez denarja in se je hotel zaposliti kot učitelj. Ko je v začetku julija 1920 za vedno zapustil mesto in se odpravil v francosko prestolnico, je bil že eden izmed pomembnejših intelektualcev svojega časa. Med ti dve »življenji« so umeščena leta, ki jih je pisatelj preživel v Trstu.

Tu je Joyce napisal večji del Dublinčanov, celotni roman Umetnikov mladostni portret, dramo Izgnanci, pesnitev v prozi Giacomo Joyce, nekaj pesmi za zbirko Pomes Penyeach in članke za dnevnik Il Piccolo della Sera. V Trstu je začel pisati Uliksesa. V Joyceovi mojstrovini je v ospredju nedvomno Dublin, Trst pa je njen inkubator in zibelka. Vpliv mesta je temeljnega pomena za pisateljevo umetniško vizijo in zorenje. Leopolda in Molly Bloom sta otroka tega mesta, prežetega z etnično, versko, jezikovno, kulturno in fizično raznolikostjo, ki jo je Joyce tu v Trstu živel in cenil. Zaradi svoje drugačnosti sta bila Bloomova v Dublinu tujca, kar je v romanu pogosto poudarjeno. V Trstu pa bi bila Molly in Leopold doma. Kot so tu bili doma James, Nora, Giorgio in Lucia Joyce.

Joyce a 22 anni ritratto da J. P. currain poco prima della sua partenza per Trieste, 1904 > gentile concessione University College Dublin
Joyce pri 22 letih, kot ga je tik pred odhodom v Trst upodobil J. P. Currain, 1904 >Objavljamo z dovoljenjem University College Dublin

Razstavne vitrine

Kratko zgodbo Sestri je Joyce predelal maja in junija 1906, v Trstu
Stephen Dedalus in Leopold Bloom se na poti od zloglasne četrti mestnih bordelov do Bloomove hiše ustavita v zanikrnem lokalu, Kočijaževi krčmi
Odnos med očetom in sinom je osrednja in temeljna tema Uliksesa
Joyce je med letoma 1911 in 1914 napisal delo Giacomo Joyce, skrivnostno besedilo, sestavljeno iz 50 nepovezanih fragmentov
V Trstu so se Joyceovi selili desetkrat

Razglednice

Življenje Jamesa Joycea

And trieste, ah trieste ate I my liver!

James Joyce, Finnegans Wake

Condividi